Slovenska glasba in ples združujeta rojake na 38. Folkloriadi v Münchnu
V Münchnu je Slovensko kulturno društvo Lipa gostilo 38. Folkloriado, ki je ponovno dokazala, kako slovenska pesem, ples in ljudsko izročilo povezujejo rojake in ohranjajo našo kulturno dediščino v tujini.
Povzeto po viru VeseljakPreberi izvirnik
V soboto, 17. oktobra 2026, je bavarska prestolnica München gostila 38. Folkloriado, tradicionalno srečanje slovenskih folklornih skupin iz Nemčije in Benečije. Dogodek, ki ga je organiziralo Slovensko kulturno društvo Lipa München, je ponovno poudaril pomen ohranjanja slovenske kulture in jezika med rojaki, ki živijo v tujini.
Nemčija je dom približno 50.000 Slovencem, od katerih jih več kot polovica prebiva na Bavarskem. Prav zato je München, kjer sicer deluje edina slovenska folklorna skupina v mestu, idealno prizorišče za dogodke, kot je Folkloriada, ki že skoraj štiri desetletja krepi vezi med izseljenci in domovino.
Most med domovino in tujino
Predsednica društva Lipa München, Danijela Zver, je poudarila, da Folkloriada ni le priložnost za predstavitev plesnega in glasbenega ustvarjanja, temveč tudi za druženje, ohranjanje slovenskega jezika in prenašanje kulturne dediščine na mlajše generacije. Sodelovanje z gosti iz Slovenije, kot je bila letos Folklorna skupina COF iz Ljubljane, še dodatno utrjuje ta most med domovino in tujino.
Letošnja Folkloriada je bila izjemno pestra. Poleg folklornih skupin iz Augsburga, Stuttgarta in Ingolstadta, ki jih je pred dvema letoma na 36. Folkloriadi v Münchsmünstru gostilo Slovensko kulturno in prosvetno društvo Lastovka, sta se srečanja udeležili tudi otroška folklorna skupina iz Benečije in že omenjena Folklorna skupina COF iz Ljubljane. Ta skupina folklornih veteranov, nekdanjih članov akademskih folklornih skupin, je s svojim nastopom dokazala, da ljubezen do folklore lahko spremlja človeka celo življenje, kot je poudarila umetniška vodja Tina Oblak.
Pomen ohranjanja identitete
Dogodka se je udeležila tudi nova generalna konzulka Republike Slovenije, Tjaša Pečan, kar je poudarilo pomen uradne podpore slovenski skupnosti v Nemčiji. Slovenska društva v tujini namreč igrajo ključno vlogo pri ohranjanju narodne identitete s prireditvami, srečanji in kulturnimi dejavnostmi, ki zagotavljajo, da slovenska beseda, pesem in običaji ostajajo del vsakdanjika tudi daleč od Slovenije. Med obiskovalci je bil tudi župnik Izidor Pečovnik, Dori, ki je izrazil navdušenje nad močjo, s katero skupna kulturna dediščina povezuje ljudi.
Radio Veseljak, ki se je prav tako udeležil Folkloriade, je poudaril, da je srečanje v Münchnu ponudilo številne priložnosti za iskrena srečanja in spoznanje, da se slovenska identiteta ne omejuje z državnimi mejami. Folklorne skupine, njihovi člani in organizatorji s svojim prostovoljnim delom ohranjajo jezik, pesem, ples in občutek pripadnosti. Prav zaradi njihove predanosti slovenska kulturna dediščina živi med rojaki po svetu.
Naslednja Folkloriada je napovedana tudi za prihodnje leto, kar kaže na nadaljevanje te pomembne tradicije.