Tragična zgodba družine Kucler: pionirji izdelave harmonik in žrtve vojne
Družina Kucler z Lesnega Brda pri Vrhniki je imela ključno vlogo pri začetkih izdelovanja diatoničnih harmonik na Slovenskem, a je njihovo uspešno pot prekinila druga svetovna vojna.
Riassunto dalla fonte Slovenske noviceLeggi l'originale


Družina Kucler z Lesnega Brda pri Vrhniki je pustila pomemben pečat v zgodovini izdelovanja diatoničnih harmonik na Slovenskem. Njihova obrtna delavnica, ki je delovala že od sredine 19. stoletja, je slovela po kakovosti izdelkov in inovativnosti, a je tragična usoda družine v času druge svetovne vojne skoraj izbrisala spomin nanje.
Od obrti do tragedije
Po ustnem izročilu naj bi se družina Kucler začela ukvarjati z izdelovanjem harmonik okoli leta 1860. Začetnik je bil Ivan Kucler, sledila sta mu Franc Kucler in njegova sinova Leopold (Polde) ter Anton. Družina, ki je imela deset otrok, je živela na kmetiji z delavnico na Lesnem Brdu, blizu Drenovega Griča. Bili so izjemno napredni za svoj čas. V starih časopisih, kot sta Slovenec in Jutro, so oglaševali svoje izdelke in bili so znani po kakovostnih harmonikah. Imeli so celo svoj hišni ansambel, ki je nastopal in osvajal nagrade na ljubljanskih sejmih. Kot navaja spletna stran Občine Vrhnika, so bili Kuclerjevi oglaševani kot "prvi jugoslovanski izdelovalci harmonik", naročila pa so prejemali tudi iz tujine, vključno s Francijo, Avstrijo in Ameriko. Med gospodarsko krizo leta 1937 so iznajdljivo izdelovali mehe tudi iz časopisnega papirja, kar priča o njihovi prilagodljivosti.
Druga svetovna vojna je leta 1942 usodno posegla v življenje družine. Mati Antonija Kucler, odločna domoljubka, je skupaj z družino podpirala partizane. Zaradi njihove prepoznavnosti so bili izdani Italijanom. Avgusta 1942 so italijanski vojaki obkolili njihovo domačijo. Čeprav so sinovi poskušali zakopati harmonike in dragocenosti okoli hiše, jih je mati opozorila na nevarnost opazovanja. Ona je nato skrivoma zakopala nekatere harmonike na drugem mestu v gozdu, ki so se tako ohranile. Pet sinov je zbežalo v gozd, a so vsi umrli med letoma 1942 in 1945. Franca Kuclerja so Italijani ustrelili na pragu domačije, to pa so nato požgali skupaj z delavnico. Med preiskovanjem so našli in odnesli skrite predmete, Antonijo Kucler pa odpeljali v ljubljanske zapore, kjer so jo septembra 1942 ustrelili. Kasneje je bila razglašena za narodno herojinjo. Jeni Brežnik, rojena Kucler, hči Antona Kuclerja, je preživela in se preselila v Avstralijo, kjer je ohranila spomin na družinsko zgodovino.
Ohranjanje dediščine
Pomemben del dediščine Kuclerjevih se je ohranil zahvaljujoč Antonu Železniku z Vrzdenca, ki se je pri njih učil izdelovanja harmonik. Ko je izvedel za tragedijo, je po nekaj dneh obiskal pogorišče in zbral preostalo orodje. Kuclerjevi so namreč izdelovali tudi lastno posebno orodje. Železnik je orodje zakopal in ga po nekaj mesecih odkopal, s čimer se je ohranilo približno 20 originalnih kosov, ki so še danes v lasti družine Železnik na Vrzdencu. Anton Železnik je pri Kuclerjevih leta 1927 prejel obrtno dovoljenje, nato pa je samostojno nadaljeval izdelavo harmonik na Vrzdencu in kasneje na Vrhniki.
Zgodba družine Kucler je bila v Sloveniji dolgo pozabljena. Katarina Vrisk, glasbenica in pisateljica iz Melbourna, jo je odkrila novembra 2015. V Avstraliji je leta 2016 izdala knjigo, v kateri je predstavljena tudi zgodba o Kuclerjevih harmonikah. Neodvisno od nje je zgodovino Vrhnike raziskoval tudi Jure Žitko, ki je prav tako odkril zgodbo Kuclerjevih in se povezal s Katarino Vrisk. Njuno skupno delo je privedlo do prve dokumentarne razstave Dediščina Kuclerjevih harmonik, začetki izdelovanja harmonik na Slovenskem, ki je bila septembra in oktobra 2026 na ogled v Cankarjevem domu na Vrhniki, ta mesec pa tudi v vrhniški knjižnici. Jure Žitko je bil vesel, da so na razstavi zbrali kar 15 primerkov Kuclerjevih harmonik, kar potrjuje njegovo prepričanje, da jih je po Sloveniji še veliko ohranjenih, čeprav lastniki morda ne vedo, kakšno dragocenost imajo.
